Buscar
Estás en modo de exploración. debe iniciar sesión para usar MEMORY

   Inicia sesión para empezar

level: Elementi v tleh

Questions and Answers List

level questions: Elementi v tleh

QuestionAnswer
KROŽENJE SNOVI• Biološko kroženje hranil je proces: – vstopanja snovi v rastline iz tal in atmosfere; – biokemične sinteze organskih spojin v katerih se začasno vežejo privzete snovi; – vračanja snovi nazaj v tla in atmosfero po razgradnji organskih ostankov.
KROŽENJE SNOVI V TLEH• IZVOR • OBLIKE • TRANSFORMACIJE • VEZAVA V TLEH • DOSTOPNOST ZA RASTLINE IN DRUGE ORGANIZME • POTREBA RASTLIN • PREHOD V DRUGE SEGMENTE OKOLJA (ATMOSFERA, PODTALNICA
IZVORI SNOVIGlavni izvori elementov so : ‐ preperevanje kamnine in tal; ‐ imisije (padavine, prašni delci); ‐ mineralizacija organskih ostankov; ‐ gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili.
ESENCIALNI ELEMENTI• Pomanjkanje elementa preprečuje rastlini, da bi zaključila svoj življenski cikel; • Pomanjkanje je specifično za preučevani element; • Element je direktno vključen v metabolizem rastlin bodisi kot gradnik pomembnih biomolekul ali sodeluje pri encimskih procesih.
OBLIKE ELEMENTOV V TLEH• Skupna vsebnost : kislinski razkroj vzorca (zlatotopka, štirikislinski razkroj) • Izmenljiva vsebnost: ekstrakcija s solmi (amoacetat, CaCl2, EDTA,..) • Vsebnost v talni raztopini: ekstrakcija z deionizirano vodo
DUŠIKDUŠIK Viri N: atmosfera 78 % (ni dosegljiv rastlinam), organsko, mineralno gnojenje. Fiksacija atmosferskega N: prostoživeči in simbiontski fiksatorji N (bakterije). Sprejem v rastline: mineralne oblike NH4 +, NO3 ‐ Transformacije N v tleh: mineralizacija org. snovi, nitrifikacija, denitrifikacija. Spiranje N: NO3 – se slabo veže na talne delce. Gnojenje z N: prilagajamo se trenutnim potrebam rastlin (odvzemi s pridelki, dinamiki rasti; jeseni ne sme biti ostankov mineralnih oblik N), prepovedano gnojenje z gnojevko v zimskem obdobju.
Fosfor• Primarni izvor fosforja litosfera (minerali, kot so fosforit, apatit in drugi). S preperevanjem teh mineralov nastanejo sekundarne spojine Ca, Fe in Al fosfatov. Iz teh spojin prehaja fosfor v talno raztopino v obliki PO4 3‐ , HPO4 2‐ , H2 PO4 ‐ , ki jih mikrorganizmi in rastline porabijo za svojo prehrano. V mobilizaciji fosforja iz mineralov imajo aktivno vlogo tudi mikroorganizmi. • 20 do 80 % fosforja v tleh je lahko v organski obliki, kar pomeni, da ima organska snov velik pomen pri kroženju P. • V talni raztopini: 0,0002-0,0001% • Glineni minerali, pH tal, vsebnost izmenljivega aluminija vplivajo na dostopnost fosforja v tleh: ph 6‐7: rastlinam dostopne oblike; pH<5.5: vezava fosfatov z Fe, Al oksidi; pH>7: netopni Ca‐fosfat • Z dežjem pride v tla 0,2 do 0,5 kg/ha letno. • V rastlinah je fosfor vezan v obliki fitina, nukleinskih kislin, fosfolipidov in drug
GNOJENJE S FOSFORJEMstopnja preskrbljenosti tal mg P2O5 / 100g tal A - siromašna tla < 6 B - srednje preskrbljena tla 6-12 C - dobro (cilj dosežen) 13-25 D - pretirano preskrbljena tla 26-40 E - ekstremno > 40
KALIJKoličina kalija v tleh je med 0,2 ‐ 3,3 %. V slanih tleh (solončak, solonec) je delež kalija večji 2,5 ‐ 7 %. Glavni zvor K je preperevanje silikatov. Več K v mineralnem delu tal, organskem delu ga je manj. Prevladuje v mineralih ( sljude, ortoklaz...) v glinenih mineralih (ilit, vermikulit...) in je v manjši meri biološko vezan. V talni raztopini je v obliki K + iona, ki je rastlinam dostopen, vezan je tudi na sorptivni del tal ali pa je fiksiran v medlamelarne prostore glinenih mineralov od koder je težko dostopen. Nahaja pa se tudi v kristalnih mrežah in je rastlinam nedostopen (Fiksiran). Stopnja fiksacije je odvisna: ‐vrste gline, ‐spremembe vlage v tleh, ‐sprememb zmrzovanja/taljenja ‐pH
GNOJENJE S KALIJEMstopnja preskrbljenosti tal mg K2O/ 100g tal Lahka tla, srednje težka tla Težka tla A - siromašna tla < 10 < 12 B - srednje preskrbljena tla 10-19 12-22 C - dobro (cilj dosežen) 20-30 23-33 D - pretirano preskrbljena tla 31-40 34-45 E - ekstremno > 40 45
ŽVEPLO V TLEHSKUPNA KOLIČINA S v tleh: 0,005 do 0,04 %: najbolj vpliva vsebnost organske snovi in količina padavin. ORGANSKO VEZANO S: 95 % žvepla v tleh je organsko vezanega; • Rastlinam je dostopen po mineralizaciji; • Razmerje C:N:S v tleh je 125 :10:1,2. • Razmerje naj bi bilo 130:10:1,3 in ne ožje od 90:8:1, ter ne širše od 200:12:1 (Yash, 2003). • Večino organskega S je vezanega na humus in glineno frakcijo in je zaščiten pred mineralizacijo
Količine S v tleh se zmanjšujejo zaradi:• manjše količine S v mineralnih gnojilih; • manjše količine S v živalskih gnojilih; • manjše uporabe fungicidov, ki vsebujejo S; • manjše emisije S iz industrije; • večjega odvzema S z intenzivnimi posevki
POMEN IN RAZVOJ KLASIFIKACIJEKlasificiranje je osnova za raziskovanje naravoslovnih objektov. Tla so strnjen pokrov na Zemljinem površju in jih je zato težje opisovati in razlikovati.
KLASIFIKACIJE PO SVETU in slo• nacionalne klasifikacije; nemška, francoska, italijanska, ruska, avstralska, slovenska…, • mednarodne klasifikacije (FAO, WRB), • ameriška klasifikacija Soil Taxonomy SLOVENSKA KLASIFIKACIJA • Razvoj sega v nekdanjo skupno državo, v čas sedemdesetih let, ko so intenzivno potekale raziskave in kartiranje tal Slovenije. • nastala je na osnovi jugoslovanske klasifikacije. • vsebuje tudi elemente avstrijske klasifikacije
OSNOVNI PRINCIPI KLASIFICIRANJA• Klasifikacija temelji na lastnostih talnega profila in talnih horizontov. • horizonti so plasti bolj ali manj vzporedni s talnim površjem, • nastali v procesu razvoja in nastanka tal,
Oznake horizontovhorizonti imajo svoja imena in oznake, • označujemo jih z velikimi črkami npr. O, A, B, E, R, C, • podhorizontom pa dodajamo male črke npr. Ol, Of, Oh, Aa, Ah…, • nastopajo v določenem zaporedju – diagnosticirajo tla. Organski horizonti O • vsebujejo >35% OS. Podhorizonti: • Ol (rastlinski opad), • Of (delno razkrojena OS), • Oh (humificirana OS)