Buscar
Estás en modo de exploración. debe iniciar sesión para usar MEMORY

   Inicia sesión para empezar

level: Organska snov

Questions and Answers List

level questions: Organska snov

QuestionAnswer
VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V KMETIJSKIH TLEH< 1 % zelo slabo humozna 1 – 2 % slabo humozna 2 – 4 % humozna 4 – 8 % močno humozna 8 – 15 % zelo močno humozna
VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V KMETIJSKIH TLEH< 1 % zelo slabo humozna 1 – 2 % slabo humozna 2 – 4 % humozna 4 – 8 % močno humozna 8 – 15 % zelo močno humozna
VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V KMETIJSKIH TLEH< 1 % zelo slabo humozna 1 – 2 % slabo humozna 2 – 4 % humozna 4 – 8 % močno humozna 8 – 15 % zelo močno humozna
VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V KMETIJSKIH TLEH< 1 % zelo slabo humozna 1 – 2 % slabo humozna 2 – 4 % humozna 4 – 8 % močno humozna 8 – 15 % zelo močno humozna
PRIMARNI PROIZVAJALCIVežejo CO2 iz atmosfere, da nastane primarna organska snov • RASTLINE • ALGE (zelene alge, cianobakterije, diatomeje) • LIŠAJI (združba alg in gliv)
RastlineRASTLINSKI ORGANSKI OSTANKI se lahko akumulirajo kot: a.) POVRŠINSKI organski ostanki b.) PODTALNI organski ostanki • SESTAVA rastlinske biomase (fitomase) • voda: tkiva 75%, listje 30-50% vode. • V suhi snovi (sušenje 105 oC): • Cca. 90% organske snovi. • 1-5% sladkorjev in škroba, • 20-50% celuloze, • 10-20% hemiceluloze, • 10-30% lignina, • 1-15% beljakovin, • 1-8% maščob, voskov in tanina. • Pepe
RazgrajevalciMIKROORGANIZMI: • BAKTERIJE • ARHEBAKTERIJE (ARHEJE) • GLIVE BAKTERIJE so verjetno najbolj razširjeni organizmi v tleh. Glede na obliko ločimo: KOKI BACILI VIBRIJI SPIRILI BAKTERIJE iz reda AKTINOMICETE so večinima vlaknate. V tleh tvorijo razvejane strukture (micelije). •kvasovke (A) •vlaknate glive (B, C)
PORABNIKI - TALNA FAVNAPORABNIKI - TALNA FAVNA • TALNA FAVNA je za procese v tleh manj pomembna kot so bakterije, arheje in glive. • RAZVRŠČAMO jo glede na velikost. – MIKROFAVNA (0.02-0.2 mm) – MEZOFAVNA (0.2-2 mm) – MAKROFAVNA (2-20 mm) – MEGAFAVNA (vretenčarji, ki živijo v tleh)
MikrofavnaMIKROFAVNA  predvsem praživali. Bičkarji (A) Amebe (B) Migetalkarji (C).
Mezofavna• GLISTE (Nematoda) • PRŠICE (Acarina) • SKAKAČI (Collembola
MakrofavnaDEŽEVNIKI • KOČIČI • STONOGE • POLŽI • MRAVLJE • INSEKTI in njihove LIČINKE
MegofavnaKRTI • ROVKE • VOLUHARJI • Itd.
UGOTAVLJANJE VRSTE IN KOLIČINE ORGANIZMOV V TLEH• Štetje organizmov na talno enoto (mezo, makro in mega fauna) • Mikrofauna (gojišča, meritve mikrobne respiracije, encimski testi, analize DNK, analize funkcionalnih genov)
Razkroj organskih ostankovRazgradnja organske snovi je oksidativni biokemični proces, ki poteče s pomočjo sodelovanja organizmov (encimska oksidacija): Organske spojine + O2 → CO2 + H2O + energija Dejavniki, ki vplivajo na hitrost razgradnje: temperatura, vlaga, C/N razmerje (nad 30  razkroj organske snovi otežen) ANAEROBNA TLA • bistveno počasnejša razgradnja kot v aerobnih tleh, • akumulacija delno razkrojenih organskih ostankov, • nastanek delno oksidiranih produktov: organske kisline, alkoholi, metan (efekt tople grede).
Huminske kisline• Velika kationska izmenjalna kapaciteta, ki se spreminja s pH-jem (200-500 mmolc/100 g). • Imajo hidrofilen značaj - velika sposobnost za zadrževanje vode. • S kationi tvorijo soli - HUMATE, ki so lahko topni v vodi, medtem, ko same kisline niso.
FULVO KISLINE• Manjše molekule kot huminske kisline. • Več kislinskih skupin- bolj kisel značaj - pospešujejo preperevanje. • Topne v vodi, mobilne, topne in mobilne tudi njihove soli in kompleksi z Fe, Al oksidi in hidroksidi.
HuminZmes v alkalijah netopnih organskih spojin. • Glomalin (beljakovina) • Bitumenske snovi (do 20% v hidromorfnih tleh) • Najverjetneje predstavljajo večji del humina tudi humusno-glineni kompleksi.
POVEZOVANJE HUMUSNIH SNOVI Z MINERALI: ORGANSKO-MINERALNI KOMPLEKSI• humusno-glineni kompleksi, • kompleksi humusnih koloidov z Fe in Al oksidi in hidroksidi, • kelati, • soli humusnih kislin.
VRSTE HUMUSA• TERESTRIČNI ALI AVTOMORFNI: – Zreli, – surovi, – prehodni. • HIDROMORFNI: – močvirski, – šotni.
ZRELI HUMUSZRELI HUMUS • popolnoma humificirana organska snov, ki se povezuje z mineralnim delom tal v komplekse, • temnorjave do črne barve, • rezultat intenzivne biološke aktivnosti v ugodnih pogojih (primerna vlažnost, toplota, C/N =10) – Evtričen – Mollic (prisotnost bazičnih kationov, predvsem Ca, nevtralna do nekoliko kisla reakcija) – Distričen -Umbric • več huminskih kot fulvo kislin, • zaporedje površinskih horizontov: A
SUROVI HUMUS• otežena razgradnja organske snovi zaradi omejene biološke aktivnosti (kisla tla, malo toplote, preveč ali premalo vlage, C/N razmerje 20), • kopičenje nerazgrajenih in delno razgrajenih organskih ostankov nad površino tal, • kisel značaj, več fulvo kislin, • zaporedje površinskih horizontov: Ol, Of, Oh, A, – DISTRIČNI (kisel), – EVTRIČNI (nevtralen do slabo alkalen)
HIDROMORFNI HUMUS• MOČVIRSKI (Aa): • močvirska tla, visoka podtalnica, anaerobna razgradnja organskih snovi, • v sušnih obdobjih hitra mineralizacija, – EVTRIČNI: modrikasto črne barve, – DISTRIČNI: sive barve. • ŠOTNI (H): • kopičenje nerazgrajenih organskih ostankov v močno anaerobnih razmerah, – DISTRIČNI (VISOKO BARJE), C/N okrog 40, – EVTRIČNI (NIZKO BARJE NA KARBONATNIH PODLAGAH), C/N30
POMEN HUMUSA V TLEH• VLOGA V PEDOGENETSKIH PROCESIH: – aktivno sodeluje pri vseh pomembnih tlotvornih procesih v tleh, – vpliva na intenziteto in značaj preperevanja, – omogočajo migracijo drugače nemobilnih sestavin; – tvorba stabilnih strukturnih agregatov (Ca-humati), – sodelovanje pri redukciji Fe in Mn. • VPLIV NA FIZIKALNE LASTNOSTI TAL: – tvorba stabilne strukture, – velika sposobnost za zadrževanje vode, – temna barva omogoča močnejše ogrevanje tal, – izboljšuje konsistenco tal (lažje obdelovanje).
VLOGA HUMUSA V TLEH• VPLIV NA HRANILNI REŽIM V TLEH: • humus zadržuje hranila v tleh: – a) kot adsorbirane ione, – b) kot katione v kelatih ali soleh humusnih soli, – c) kot sestavne dele molekul humusnih kislin (N, P, S). • FIZIOLOŠKI ZNAČAJ HUMUSA: – Avksini, vitamini in antibiotiki, ki nastajajo med mikrobno razgradnjo, pospešujejo rast rastlin.
GLOBALNI CIKEL OGLJIKA• Vstopanje CO2 v rastlino iz tal in atmosfere , • Biokemična sinteza organske snovi v kateri se začasno fiksira CO2 (tkiva), • Dihanje rastlin- CO2 v atmosfero, • Prehajanje C v druge nivoje prehrambene verige (porabniki, razgrajevalci), pri čemer se del CO2 vrne v atmosfero, dihanje živali • Odmrli organizmi - vračanje CO2 v atmosfero in vgraditev v talno organsko snov (humus) • Tla vsebujejo približno trikrat več ogljika kot ga vsebuje nadzemeljska biomasa (Bisutti in sod., 2006) • Ocenjujejo, da v svetovnem merilu tla vsebujejo v prvih 100 cm 2157-2296 x 1012 kg ogljika, od tega 2/3 organskega in 1/3 anorganskega ogljika (Bisutti in sod., 2006). • Organska snov tal igra pomembno vlogo pri vzdrževanju ravnotežja ogljika na Zemlji.
MERJENJE ORGANSKE SNOVI V TLEH• Meritve temeljijo ja določevanju organskega ogljika – % organske snovi = % Corg x1.724 – % Corg = % org. snovi x 0.579 • Metode temeljijo na – suhem sežigu organske snovi (visoke temperature) – mokrem sežigu organske snovi (močne kisline) • Določanje skupnega ogljika • Določanje organskega ogljika – Organski C % = % skupnega C - % anorganskega C
VSEBNOST ORGANSKE SNOVI V KMETIJSKIH TLEH< 1 % zelo slabo humozna 1 – 2 % slabo humozna 2 – 4 % humozna 4 – 8 % močno humozna 8 – 15 % zelo močno humozna