Buscar
Estás en modo de exploración. debe iniciar sesión para usar MEMORY

   Inicia sesión para empezar

level: ATIPIČNA KOKOŠJA KUGA

Questions and Answers List

level questions: ATIPIČNA KOKOŠJA KUGA

QuestionAnswer
Etiologija AKKdr. Paramyxoviridae, aviarni paramiksovirusi serotipa 1 (APMV1)→ izredno spremenljiv v patogenosti -ssRNA ovojnica 6 vir.P: NP, P, M, F, HN, L
glikoproteina vir. ovojnice APMV1glikop. HN: omogoča vezavo vir. na c. rec.; hemaglut. in nevram. akt.; interakcija s prot. F; omogoča sproščanje novo nastalih vir. delcev iz gost. c.; določa tropizem, omogoča ok. in patogenezo APMV1; prepoznavanje gost. površinskih rec. z vezano sialično kislino in pritrjevanjen vir. na gost. c. glikop. F: omogoča zlitje c. in vir. membrane in vstopanje vir. genoma v gost.c. → določa patogenost!!! cepitev F0 na F1 in F2 pgojuje virulenco APMV1
razvrstitev sevov APMV1viscerotropni velogeni (↑patogeni)- akutne letalne inf. s krvavitvami v črevesju (↑pogin) nevrotropni velogeni (↑pat.)- resp. in živčne motnje z ↑ smrtnostjo mesogeni (↑pat.)- akutne resp. in ž. motnje z ↓smrt. (predvsem mlade), predvsem golobi lentogeni -blaga ali nezaznavna resp. inf. → cepiva asimptomatski- avirulentni in se lahko replicirajo le v črev. traktu→ cepiva
Določanje patogenosti APMV1vsi se dobro namnožijo na kok. embrijih Inokulacija povzroči umiranje- velogeni v 1-2dneh, manj pat. v 3-7dneh lahko tudi v prim. c. kulturah in c. linijah→citopatski efekt v obliki sincicija (kasneje odmrejo c.)-že v nekaj urah IC→živčni znaki in pogin ICPI, IVPI, MDT Pat. možno določati tudi z molek. metodami: virulentni sevi vsaj 1 bazično AK (vpliv proteaz) slabo vir. cepij samo tripsin (le preb. in resp. trakt)
definicija AKK za EUje inf. ptic s katerimkoli ptičjim sevom APMV1 z ICPI 0,7 ali višjim → danes v uporabi druga def.: vir. sevi vsebuje vsaj 1 bazično AK
epizootiologija AKKpo celem svetu v SLO zadnji izbruh 1991, nato program cepljenja (tudi golobe) potrjena pri 241 vrstah ptic najpog. kokoši in golobi
Občutljivost virusa APMV1Zaradi ovojnice obč. na vsa: lipidna topila, eter, detergente, formalin, ↑T, žarčenje, ↑in↓pH, v zamrznjenem mesu preživi več let pri ↓T in ↑vlagi infektiven dlje časa v gnoju dlje kot AI
širjenje APMV1HORIZONTALNO- izločki resp. trakta, konjuktiv, iztrebki Izloča še preden kaže KZ, kont. lahko tudi jajčna lupina in j. vsebina prenos tudi človek z opremo itd. Vertikalen NI možen (izolacija vseeno možna) najpogostješi modeli prenosa inf. str 108 (9alinej)
Klinična slika AKKInk. doba kratka : 2-15dni (5-6dni) Različni znaki odvisi od patogenosti vir., vrste živali, staroti, imun. statusa, stresa, drugih pat., doze vir., načina inf.
Oblike AKK- KZViscerotropna velogena: perakuten potek (tudi 100%mortalnost, pogosto brezKZ) resp. motnje, slabost, pogin, ↓ nesnosti, oteženo dih., apatičnost, depresija, vodeno zelena driska s krvjo, roža in podbradek sta cianotična, oteklina glave... str. 109 Nevrotropna velogena: nenaden pojav resp. motenj, sledijo vdnevu ali 2 živčni znaki, ↓nesnosti, morb. do 100% mort. 50% pri odraslih, 90% pri mladih Mezogena: blažji KZ Lentogena: blaga virusna okužba; blage resp. motnje in ↓nesnosti GLEJ STR. 109!!!
Patomorfološke sprem. AKKSpremembe niso patognomonične! V primerih perakutne infekcije in nenadnega pogina ter v primeru živčnih znakov je možno, da sploh ni nobenih patomorfoloških sprememb! Razlika z AI je v tem, da ni tako močnih sprememb na podbradkih! - edem podkožja v okolici sapnika, predvsem ob vhodu v prsni koš, - edem in cianoza rože in podbradkov, - polnokrvnost ali krvavitve po sluznici sapnika ali močno hemor. vnetje sapnika, - vnetje zračnih vrečk, - pikčaste krvavitve po mašč. treb. votline, po srčni in skeletni miš. in pod ser. opnami, - pikčaste krvavitve in ekhimoze po sluznici žlezovnik, predvsem na meji z mlinčkom in okrog ustij mukoznih žlez, - edem, krvavitve, nekroze in ulceracije po sluznici črevesja, predvsem po Payerjevih ploščah, ileocekalnih tonzilah in drugih področjih z limfatičnim tkivom, - edem in krvavitve po jajčnikih
Patohistološke sprem. AKK▪ Živčni sistem: encefalomielitis, perivaskularna infil.limfocitov, prolif. endotelnih c. ▪ Limfoidno tkivo: izginjanje limfoidnega tkiva, nekroze vranice, fokalna nekroza z uničenjem limfocitov vranice in timusa ▪ Prebavila: hemoragične do nekrotične spremembe, nastanek limfoidnih agregatov (TIMUS je prizadet!) ▪ Dihalni sistem: izguba ciliarnega epitela na sapniku, edem sluznice, edem zračnih vrečk, hiperemija in edem bronhov
Dif. diagnostika AKK➢ zelo patogena AI ➢ infekciozni laringotraheitis (značilen samo za piščance) ➢ IB ➢ druge okužbe s paramiksovirusi, ➢ vse bakt. ok. z ↑ mortalnostjo (salmoneloza, akutna pastereloza) ➢ mikoplazmoza, ➢ pomanjkanje vit. E, ➢ akutne zastrupitve (aspergiloza – gre v možgane zelo hudo), ➢ tehnološke napake, ki povzročijo visoko smrtnost (zadušitve, toplotni stres, dehidracija...).
Diagnostika AKKKS je neznačilna, zato temelji diagnostika na izolaciji in ident. virusa, potrdi se tudi patogenost Izolacija možna na kok. embriih (9–11D, SPF jata → virus lahko povzroči zamiranje, izražena hemagutinacijska aktivnost = 1.znak) ali pa na c.kult. fibroblastov Primerni vzorci za izolacijo so: - kloakalni, trahealni brisi - praktično vsi organi (najbolje možgani, ledvice, vranica, pljuča, sapnik = velike koncentracije virusa) - iztrebki Identifikacija in karakterizacija: ▪ HI test z uporabo monospec. antiserumov (PMV1 – PMV9) ▪ monokonalna Pt ▪ določitev intracerebranega indeksa patogenosti (ICPI) ▪ določitev časa zamiranja embrijev ▪ RT- PCR, rRT PCR za ločevanje med patogenimi in cepnimi sevi (uporabi se vzorec krvi, tkiv, alantoisna tekočina) ▪ določitev AK zaporedja cepnega mesta F0 proteina (med 112 – 117) → vemo virulentnost! (virulentni sevi imajo namreč vsaj eno bazično aminokislino)
Imunost AKK-1. imunski odg. sproži celična imunost v 2-3D -Humoralna Pt nevtralizirajo virus, in sicer se pojavijo 6-10D po ok. (najvišji titri bodo 2–3T po okužbi) -Hemaglutinacijska Pt obstajajo še leto dni -IgA in v sledovih IgG se pokažejo v izločkih dih. sistema, preb. in Harderjevi žlezi istočasno kot serumska Pt -Če je kokoš serološko pozitivna prenese Pt na potomce (zaščiti jih pred poginom v prvih dneh).
Cepljenje AKKNamen cepljenja: zaščita organizma pred infekcijo in preprečevanje nadaljnjega namnoževanja ter možnosti širjenja infekta Tipi cepiv proti NDV: ❖ živa - ateniurana cepiva (lentogeni sevi NDV z ICPI nižjim od 0,4) ❖ inaktivirana - mrtva cepiva ❖ vektorska cepiva ❖ *DNA cepiva Metode cepljenja: voda za pitje, okulonazalno, spray ali aerosol metoda Možni so stranski učinki: padec nesnosti, resp.motnje in slaba ješčnost o EID50 je infekcijska doza na embrij o avirulentna cepiva, zelo, varna, termostabilna (lahko uporabiš v vročih pogojih) o inaktivirana cepiva so super, a so draga → nizka celična imunost (slabša so kot živa) če pride do okužbe je večje širjenje virusa v primerjavi z atenuiranimi cepivi o maternalna Pt blokirajo cepivo – je potrebno paziti na sam njihov titer
Prevenitva AKKV pravilniku je, da morajo biti vse jate kjer je več kot 350 živali imunizirane, a ni denarja s strani države za cepivo. Zelo veliko ljudi ima zato 349 živali Vsako leto se pregleda, kako so živali cepljene, vzame se krvni vzorec (nesnice, brojlerji, manjše reje) → veterinarji, ki imajo koncesijo s strani države (20 na eno jato) → test HI (pokazalo se je, da so lahko titri zelo visoki → visoka imunost – nevarno, ker lahko v jati pride do superinfekcije) Splošno mora imeti 85% jate titer protiteles zadostno visok Težave so pri brojlerjih – kratka življenjska doba in je potrebno najdit pravi čas za samo cepljenje
Cepni sevi AKKVsi cepni sevi so si izredno podobni, razlike so v tropizmu in zmožnosti razmnoževanja. • La sota ima največji tropizem – prodre v različne organske sisteme, visok nivo nevtralizacijskih teles → pogosto v uporabi • b1 sev zelo atenuirano cepivo → za zelo mlade živali – lokalna in humoralna imunost, masovna aplikacija (voda za pitje, pršila), cepljenje lahko privede do blagih respiratornih motenj in padca nesnosti, občutljivo v okolju (temperatura, klorirana voda)
Cepljenje MJ -AKK▪ 2x cepljenje z atenuiranim živim cepivom (2-3T , 8-10T) ali 1x cepljenje z inaktiviranim cepivom (17-19 T) ▪ vsa cepljenja morajo biti izvedena pred nesnostjo
Cepljenje brojlerjev-AKK▪ dokaj kratka življenjska doba živali (36D in več) – navadno cepijo DSP in okoli 28D(če ne cepiš 1. dan cepiš med 17 in 21D) ▪ prisotnost maternalnih Pt (do 2-3T) * v Rusiji cepijo 1. D, 8 Din še 21. Dna področjih, kjer so težave z AKK (to je preveč, zato so imunski organi živali zelo majhni, ampak se res bojijo te bolezni in to vseeno počno) ▪ v ugodnih epizootioloških razmerah idealni način cepljenja v vodi za pitje 14–21D (blage postvakcinalne reakcije in zadovoljiv imuni odgovor)
Cepljenje puranov-AKK▪ nižja občutljivost za atipično kokošjo kugo ▪ slabši imunski odgovor na cepljenje po spray in p/o metodi ▪ trend pitanja puranov v Sloveniji do cca 20 kg (18 tednov) ▪ 14-21.D , 8 T, 12T - živa atenuirana vakcina
Ukrepi v primeru potrditve AKKAKK spada v skupino posebno nevarnih kužnih bolezni → zatiranje po zakonu. Potek: ✓ pokončanje perutnine (golobov se ne ubija, ampak se jih zapre za 45D) ✓ uničenje ali dekontaminacija krme, stelje, gnoja ✓ meso perutnine – uničenje ✓ uničenje valilnih jajc ✓ nadzor v primeru, če se izolira virus s ICPI 0,7 – 1,2 – cepni sev ✓ okuženo območje: 3 km – ukrepi: popis gospodarstev, redni klinični pregledi, zapiranje perutnine, razkuževanje, nadzor nad premiki (jajca, zakol), prepoved odstranjevanje gnoja, prepoved razstav in sejmov 21 dni po čiščenju in dezinfekciji ✓ ogroženo območje : 10 km – ukrepi ✓ 30D po zadnjem čiščenju in dezinfekciji
Katere metode se uporablja za pokončanje perutnine (AKK)? +katere plineZa pokončanje perutnine se lahko uporabljajo naslednje metode: - elektronarkoza; - dekapitacija in dislokacija vratu; - zaplinjenje z ogljikovim dioksidom; - mehanične naprave za uničevanje jajc in dan starih piščancev. Druge metode: - za jate, v katerih je manjše število ptic, se lahko uporabi intrapulmonalna ali i/v aplikacija sredstev za evtanazijo (npr. T 61); - za velike jate se lahko uporablja zaplinitev v zaprtem prostoru; število ptic naj ne bi presegalo 150 živali (povprečne teže 1,8 kg) Plini, ki se uporabljajo za usmrtitev - ogljikov dioksid (CO2) 17,5 kg/1000 m3: prostor mora biti nasičen 30 minut, živali so pokončane v 15 minutah; - ogljikov monoksid (CO) 8 kg/1000 m3: prostor mora biti nasičen 30 minut, živali so pokončane v 15 minutah; - vodikov cianid (HCN) 3 kg/1000 m3: prostor mora biti nasičen 30 minut, živali so pokončane v 4 minutah (ekstremno toksičen, uporabljati ga sme le izkušeno osebje)