Buscar
Estás en modo de exploración. debe iniciar sesión para usar MEMORY

   Inicia sesión para empezar

Slovenščina- obdobja fin de siecle in moderna


🇸🇮
In Esloveno
Creado:


Public
Creado por:
Nina_malina


0 / 5  (0 calificaciones)



» To start learning, click login

1 / 25

[Front]


fin de siecle
[Back]


Fin de siècle (francosko: "konec stoletja", tudi fin-de-siècle) je socialni izraz, ki se uporablja v kulturi in zgodovini idej, opisanih s specifično mentaliteto konec 19. stoletja in ki se pogosto uporablja za opis neoromanike, ki se je v umetnosti in literaturi ukvarjala s tesnobo konca stoletja, utrujenostjo družbe, nervozo in dolgočasjem. Ta miselnost je običajno povezana z simbolizmom. Predstavniki Baudelair, Verlaine, Rimbaud, Mallarme, Wilde Smeri Nova romantika Sibolizem, impresionizem in dekadenca

Practique preguntas conocidas

Manténgase al día con sus preguntas pendientes

Completa 5 preguntas para habilitar la práctica

Exámenes

Examen: pon a prueba tus habilidades

Pon a prueba tus habilidades en el modo de examen

Aprenda nuevas preguntas

Popular en este curso

elección múltipleModo de elección múltiple

Modos dinámicos

InteligenteMezcla inteligente de todos los modos
PersonalizadoUtilice la configuración para ponderar los modos dinámicos

Modo manual [beta]

Seleccione sus propios tipos de preguntas y respuestas
Otros modos disponibles

Aprende con fichas
Escuchar y deletrearOrtografía: escribe lo que escuchas
Expresión oralResponde con voz
Expresión oral y comprensión auditivaPractica la pronunciación
EscrituraModo de solo escritura

Slovenščina- obdobja fin de siecle in moderna - Marcador

0 usuarios han completado este curso. ¡sé el primero!

Ningún usuario ha jugado este curso todavía, sé el primero


Slovenščina- obdobja fin de siecle in moderna - Detalles

Niveles:

Preguntas:

63 preguntas
🇸🇮🇸🇮
Fin de siecle
Fin de siècle (francosko: "konec stoletja", tudi fin-de-siècle) je socialni izraz, ki se uporablja v kulturi in zgodovini idej, opisanih s specifično mentaliteto konec 19. stoletja in ki se pogosto uporablja za opis neoromanike, ki se je v umetnosti in literaturi ukvarjala s tesnobo konca stoletja, utrujenostjo družbe, nervozo in dolgočasjem. Ta miselnost je običajno povezana z simbolizmom. Predstavniki Baudelair, Verlaine, Rimbaud, Mallarme, Wilde Smeri Nova romantika Sibolizem, impresionizem in dekadenca
Slovenska moderna
Slovenska moderna v književnosti med letoma 1899 in 1918. Izraz moderna izhaja iz besede modernus, kar pomeni nedaven, sodoben ali sodobna. V literaturi se je pojavil leta 1899, ko sta izšli dve pesniški zbirki: Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti. Politične stranke; Strasoslovenci-Konzervativna stranka Mladoslovenci-Liberalci Socialdemokrati-JSDS
Izraz moderna
Zraz moderna označuje smeri oz. tokove, ki niso več slepo sledili tradicionalnemu realističnemu ali romantičnemu pogledu na svet in stvarnost. Sicer realizma in romantike ustvarjalci tega časa niso zavračali v celoti, pač pa so ju stopnjevali, modernizirali. Zaradi vračanja k romantiki in stopnjevanja stare romantike imenujemo eno od smeri moderne nova romantika. Nekateri ta pojem uporabljajo tudi kot sopomenko pojma moderna. Književni navdušenci si lahko o moderni zapomnite še spodaj navedene tokove oz. smeri moderne. V ustvarjanju predstavnikov moderne so opazne tudi značilnosti naslednjih smeri oziroma tokov: simbolizma – upor proti realističnemu posnemanju stvarnosti, poskus odkrivanja skritih pomenov in uporaba simbolov (npr. klanec – simbol revščine); impresionizma – posnemanje vtisov o zunanjem in notranjem svetu; dekadence – poudarjanje čutnosti in propada (sveta ali človeka)
Predstavniki Moderne v SLO
Moderno so pri nas zastopali: Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette in Josip Murn Aleksandrov. Njihovi sopotniki (književniki, rojeni v istem času, a niso sledili takratnim tokovom, pač pa bolj realizmu) so: Fran Milčinski, Fran Saleški Finžgar in Zofka Kveder. Moderna je prvo obdobje v razvoju slovenske književnosti, v katerem so se enakomerno razvijale vse tri literarne vrste: pesništvo, pripovedništvo (črtice, povesti in romani) in dramatika (komedije, tragedije, drame …).
Moderna
Moderna je obdobje med letoma 1899 in 1918. 1899 sta izšli dve pesniški zbirki, ki sta predstavljali velik odmik od realističnega pisanja: Erotika Ivana Cankarja in Čaša opojnosti Otona Župančiča. Konec moderne pa zaznamujeta smrt najvidnejšega avtorja obdobja, Ivana Cankarja, ter konec prve svetovne vojne.
Evropska Moderna
Vropska modernaSmeriNaturalizem (lat. Natura = narava)To je skrajni realizem, ki predstavlja življenje objektivno, po znanstvenih načelihNova romantikaTo je nekakšna obnova stare romntike z začetka 19. stoletja, njene domišljije, čustev in oblik, toda z novim zagonom in v skladu s spremenjenimi razmeramiDekadenca (fr. Decadence = propad)To je iskanje novih oblik lepote v izjemnih, bolestnih, sprevrženih oblikah življenja kot nasprotje vsakdanjemu normalnemu življenju meščanske družbe.Simbolizem (gr. Symbolon = znamenje)To je umetniško predstavljanje skrivnostne resničnosti, skrite za vidnimi pojavi, s pomočjo simbolov, ki v nasprotju z razumskimi prispodobami ostajajo dvoumni in nejasni.Impresionizem (fr. Impression = vtis, odtis)To je ime za francosko smer v letih 1860-1890, uveljavila je zabrisano slikanje predmetov, ki jih zastira ozračje, zato se na platnu sestavljajo iz barvnih lis in točk; s tem so povdarili subjektiven način gledanja
Križanje smeri
1-tradicija romantike z njeno subjektivnostjo(KETTE) 2-nova romantika v dovjni podobi dekadence in simbolizma (MURN , CANKAR, ŽUPANČIČ) 3-vpliv realizma in naturalizma (Cankar)
SLO. nova romantika
Nasloni se na romantiko in Prešerna - dopolnitev in realizacija romantičnih motivov, tem, idej in form. Dekadenca: Cankar, Županćič, Murn Simbolizem:Cankar Impresionizem: Cankar, Murn.
Lirika
Pesniki: Cankar, Župančič, Kette, Murn, Alojz Gradnik Lirika dobi novo obliko : obudi neposrednoizpovednost- izročilo romantike dopolni z novimi temami in idejami Verz in ritem sta sporščena.
Epika
Ustvarjalci so Cankar, Izidor, Zofka, Kveder Novoromantično pripovedništvo(čustvenost, domišlija, lirski značaj) Simbolizem Tema: Izseljenost, položaj žensk, vloga umetnpsti in umetnika, vojna, smrt, slovenska nacionalna ogroženost) Zvrsti: Črtice, novele, povesti, roman
Dramatika
Zvrsti: tragedjia, komedija, resnobe drame, farse Cankarj jo je postavil na evropski nivo
Zadruga
Je združenje gimnazijcev, realcev in nedijakov Pod geslom "Bog in narod", Člani :Cankar, Rudolf Maister, Murn, Kette, Župančič
Jezik in slog
Besede vzete iz pogovornega jezika, vulgarizem, -Večpomenkost -Podobe na metafore -Jezik je stvaren in nedoločljiv -Vpliv na nadrealizem -Pisma vidca (Raziskovanje nezavednega, primeren jezik, ki bo nagovoril vse čute)
Nova romantika
Poudarja: -Poetičnost - Iracionalizem -Čustva --Občutljivost - Neposrednost -Prispodobe iz narave -Stopnjevanje čutnih vtisov( senzualizem), posredovanje nadčutnosti (spiritualizem), obujanje 2 estetska nazora: -Lapuralizem( umetnost v umetnosti, izumetično uživanje v ustvarjanju zaradi ustvarjanja) -Esteticizem( kult lepote) bogastvo človeka je v človeku samem Predstavniki: -Budelaire -Wilde Oscar Dekadenca: -pomeni propad, razkroj-temelji na iracionalizmu, esteticizmu, senzualizmu, pesicizmu ter zabes, da mora kulturo propasti, Ustvarjalci iščejo teme in oblike v izjemnih, sprevrženih oblikah življenja Grdo=lepo, v ospredju nečelo svobodne umetnosti
Nova romantika
Simbolizem: -Ob pomoči simbolov poskuša najti neko globjo resničnost Utemeljitel: Boudelaire( sorodnost) -ustvarjalci so črpali iz sanj, mistika, panteizma(dvig umetnosti na višjo raven estetskega doživljnja) -z vidnim poskušajo opozoriti na nevidno - nemir zaradi neskladja med idealom in stvarnostjo Predstavniki so: Rimbaud, Mallarme Impresionizem: -Impresionistično delo nastane iz nizanja trenutnih vtisov ( največrat iz narave)
12. Kaj je črtica? Tipi črtice glede na Cankarjeva ustvarjalna obdobja (zbirka Podobe iz sanj)
Črtica je v književnosti modernistična oblika zelo kratke pripovedi, ki pripoveduje o enem samem dogodku ali drobnem doživetju. Je zelo kratka, osebno obarvana zgodba, katere večji del je impresionistična pripoved. Črtica je navadno brez prave zgodbe. Z njo nam pisatelj zgoščeno prikaže en dogodek, drobno doživetje, oriše človekovo čustveno razpoloženje ali le bežen vtis o čem. Prikazuje en sam dogodek, v katerem avtor ne opisuje zaporedja zelo natančno, ampak se bolj posveti čustvenemu razpoloženju glavne osebe. Tudi pri bralcu skuša doseči čustveno razpoloženje in v ta namen zelo občuteno prikazuje zunanje okolje. Zaradi vsega tega sodi črtica na mejo med epskim in lirskim slovstvom. Moda pisanja črtic v slovenski kratki pripovedni prozi sledi modi realističnih slik konec 19. stoletja; njen vrh je v prvem desetletju 20. stoletja. V njej nastopa malo oseb. Avtor prikazuje mišljenje in razpoloženje ter občuteno prikazuje okolje. Za sorodne oblike glej povest, novela, slika, obraz. Črticam pravimo tudi vinjeta, kroki in arabeska. Cankarjeve črtice Vinjete Ivana Cankarja iz leta 1899 zaključujejo prvo razvojno stopnjo pisateljeve pripovedne proze in predstavljajo ob zgodnjih motivih in temah izhodišče za njegovo nadaljnje širjenje in poglabljanje. Na izrazito duhovno plat Podob iz sanj (1920) so vplivala Cankarjeva razmišljanja o smislu življenja, ki ga je živel, in smislu literature, ki jo je do tedaj napisal. V njem je naraščala želja po življenjski katarzi, ki jo je spodbudil tudi začetek vélike vojne leta 1914. Prva svetovna vojna se ga ni dotaknila le na abstraktni, ampak tudi na zelo konkretni ravni; pod obtožbo srbofilstva je leta 1914 pristal v zaporu, spremljal je vpliv bližnje soške fronte in številnih slovenskih žrtev, ki jih je zahtevala. Posamezne črtice je pisal od leta 1915 do leta 1917 in jih sproti objavljal v literarnih revijah, predvsem v katoliškem Domu in svetu. Osrednja tema zbirke je smrt: človeška množica in slehernik so se združili pod skupnim imenovalcem vojne. Moje življenje (1920) je zbirka črtic, v katerih Cankar opisuje svoja otroška leta in z veliko ljubeznijo opisuje svojo mater. V svoji mladosti je živel v veliki revščini, zato je včasih s svojo sestro kdaj ukradel kaj za pod zob in če je dobil vsaj prgišče kovancev, ga je oblila tančica veselja.
13. Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno (kulturno-zgodovinski okvir, manifesti, smeri z značilnostmi in predstavniki, moderni roman)
Modernizem skupno ime za literarne smeri 20.st. vanj spadajo avantgardna gibanja, ekspresionizem, književna dela avtorjev, ki niso pripadali nobenemu avantgardnemu gibanju niti ekspresionizmu (T.S.Eliot, J.Joyce, B.Brecht) zasledovanje dogajanj v duševnosti (zavesti in podzavesti). mimezis=posnemanje stvarnega sveta (realizem). brisanje logike zunanjega sveta-nemimetičnost. estetika grdega (prikazovanje nemoralnega, nelepega, škodljivega, šokantnega). nov pogled na jezik: svoboden (kršenje slovničnih pravil), nerazumni, nelogični stavki, besedne zveze; rušenje izraznih tabujev (žargonizmi, vulgarizmi); metaforika in zgradba po načelu asociativne oddaljenosti;montaže; spajanje fragmentov Avantgarde fr.avantgarde=prednja četa, predstraža. vrsta gibanj, ki se v Evropi pojavijo po l.1909. prelom s tradicijo, revoucija v umetnosti, estetike (lepote). razbijanje logičnega jezika, razgradnja pomena in skladnje. uveljavijo se v književnosti, likovni um, glasbi in filmu. umetniki namene izražajo z manifesti → programski povzetek ciljev določenega umetnostnega ali literarnega gibanja. V njem njegovi pripadniki predstavljajo svoja teoretska načela in svoje umetnostne postopke.
13. Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno (kulturno-zgodovinski okvir, manifesti, smeri z značilnostmi in predstavniki, moderni roman)
Kubizem fr. le cube=kocka, nastane okoli 1908 kot slikarska smer (Pablo Picasso). v književnosti ruši ustaljene norme (odpravlja ločila, rahlja skladnjo). glavni predstavnik: Apollinaire. Futurizem lat.futurizem=prihodnost nastanek v Italiji 1909 (Marinetti) manifest futurizma. radikalno zanikanje tradicije, estetike in humanizma. slavijo moč, hitrost, nasilje, vojno, industrializirano civilizacijo in tehniko. italijanski futuristi se povežejo s fašizmom. radikalen odnos do jezika (skladnjo je potrebno uničiti s pomočjo nizanja samoglasnikov, glagole je potrebno omejiti na nedoločnike, ukiniti pridevnike, prislove in ločila). ruski futuristi: povezava z oktobrsko revolucijo, zanikajo tradicijo meščanske družbe, jezikovno eksperimentiranje. pesnik: Vladimir Majakovski
13. Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno (kulturno-zgodovinski okvir, manifesti, smeri z značilnostmi in predstavniki, moderni roman)
Dadaizem iz otroške govorice 'da da', nastanek okoli 1916 v Švici iz protesta zoper vojno, meščansko družbo. v književnosti zagovarja vrnitev k otroški neposrednosti, primitivnosti, spontanosti. gre za avtomatično pisanje brez razumskega nadzora. vpliv na nadrealizem Nadrealizem fr. surrealisme=umetnost nadrealističnosti. začetnik gibanja Andre Breton, manifest nadrealizma, 1924. iskanje nadrealističnosti, ki se ne podreja zakonom razuma, temveč se razkriva; navdih išče v sanjah, halucinacijah, nekontroliranih situacijah. pisanje naj se podredi diktatu podzavesti (avtomatično pisanje). Ekspresionizem lat. expressio=izraz. razvoj v Nemčiji po letu 1910. v literaturi poudarja očiščenje človeka, oblikovanje nove, višje etike in bolj humane družbe.
13. Svetovna književnost pred 2. svetovno vojno (kulturno-zgodovinski okvir, manifesti, smeri z značilnostmi in predstavniki, moderni roman)
Socialni realizem Je izraz, s katerim označujemo slovensko kjiževnost med letoma 1930 in 1941, ki je bila del splošnoevropskega in svetovnega dogajanja med obema vojnama (neorealizem, socialistični realizem, novi realizem). Ko je po letu 1930 začel nastajati socialni realizem, so ga imenovali novi realizem, v primerjavi z realizmom 19. stoletja. Pomeni nov tip realizma, ki se razlikuje od starega, ki je bil meščanski, kritičen do obstoječe družbe in objektiven.. Novi realizem se je zavzemal za odpravo meščanske družbe in za boljše življenje v pravični in drugačni družbi prihodnosti. Beseda socialen pomeni družben, to je takšen, ki se nanaša na družbo, na njej temelji ali iz nje izvira. Socialni realizem je vrsta realizma, ki ga zanima človekov položaj v družbi, pripadnost družbenemu razredu in vpliv družbenih razmer, ki pogojujejo osebno življenje posameznika. Človek si mora sam izboriti svoj družbeni položaj, zato se povezuje z drugimi pripadniki istega, praviloma zatiranega družbenega razreda. Tega predstavljajo delavske in kmečko-proletarske množice, ki se lahko osvobodijo z uporom oz. revolucijo in tako dosežejo pravičnejši svet. Tipične književne osebe so t.i. mali ljudje, brezpravni, ponižani in socialno šibki: kmetje, hlapci, dekle in delavci. So neheroični in imajo splošne človeške poteze: so šibki, tragični, komični. Pisatelji pišejo realistično, objektivno in analitično, saj razčlenjujejo družbene pojave ter njihove vzroke in posledice. Vzporedno s socialnim realizmom se je v evropski književnosti razvil socialistični realizem, predvsem v ruski književnosti po oktobrski revoluciji. To je bila literatura socialističnega političnega sistema, ki je propagirala ideje socialistične revolucije in moralno presojala družbena nasprotja. Leta 1934 je bil v Sovjetski zvezi socialistični realizem razglašen za edino veljavno književno smer. V času socialnega realizma sta se v slovenski književnosti po letu 1930 razvili predvsem epika in dramatika, manj pa lirika. Eden najvidnejših predstavnikov v pripovedništvu je bil poleg Miška Kranjca Lovro Kuhar- Prežihov Voranc.
18.J. Joyce: Ulikses (zgodba, Mollyjin monolog, tok zavesti, notranji monolog) Zgodba
Osebe Glavne vloge imajo Stephen Dedalus - mladi umetnik in bodoči učitelj, Leopold Bloom – oglaševalec in Molly – Bloomova žena, ki večino časa preživi v postelji in je izjemno ženstvena Penelopa. Oni so Sveta trojica – Joyce je bil vzgojen pri jezuitih. Tisti čas v Dublinu vlada posebna atmosfera, ljudje so brezdelni, ni upanja za trenutno situacijo, zatekajo se h glasbi, mitskim zgodbam.. Tok zavesti in notranji monolog Z monologom brez intervencije, mehanično zapisuje misli in asociacije, ki se neurejeno pojavljajo junaku. Francoski nadrealisti to imenujejo avtomatska pisava. Joyce pa je mogel najprej odkrit ta način pisanja. Notranji monolog ni popolnoma natančna zabeležka tega, kaj se v junakovi glavi dogaja. Tisto, kar je v podzavesti ni ubesedljivo in se ne da niti v monologu zapisati. Mollyin monolog Njuno potovanje se približuje h koncu. Pot je bila nesmiselna. Moška logika zataji. Joyce se obrne k Molly-jini logiki, k logiki narave. Molly postane izhod za moški neuspeh in mu ponuja svojo alternativo, ženski princip sveta. Molly predstavlja Geo, mati Zemlje, plodnost, rodnost, vsem odprto večno mati. Molly Joyce opisuje kot zdravo, polno, nezanesljivo, ravnodušno, razsodno, zvito, omejeno žensko. Poglavje samogovora; Glavne točke so: 1. PRSI, ki pomenijo KER 2. ZADNJICA, ki pomeni DNO 3. KRILO, ki pomeni ŽENSKA 4. SPOLNI ORGAN, ki pomeni DA Molly ni nezvesta, sprejema vse, brez razlike, deluje kot rešiteljica – izhod v mitsko plodnost, je katalizator, rešiteljica, stvari zanjo niso več vprašljive. Ona zagotavlja Itako, vrnitev, pa četudi smo izgubili ključ.
22. Kaj je novela (definicija in zgodovinski razvoj)?
Zgodovina Renesansa Realizem Naturalizem
23. Kaj je roman (definicija in zgodovinski razvoj)?
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi. Ima številna poglavja, dogajanje je zapleteno in po navadi zajema daljše časovno obdobje. V njem nastopa množica književnih oseb, značaj osrednje pa se razvija v samem dogajanju romana. V romanu odsevajo medčloveški odnosi in družbene razsežnosti časa ter kraja dogajanja. Razvoj Srednji vek viteški romani v verzih in prozi (Roman o Aleksandru, roman o Tebah, Vitezi okrogle mize, roman o Tristonu in Izoldi) razvijejo se po letu 1100 (začetek romanov) Renesansa do renesanse se roman ne razvija, razen v srednjem veku- viteški romani, ki pa niso tako pomembni po vsebini so potepuški, pastirski, viteški, pustolovski, ljubezenski napisan je v prozi (enakovredno verzom) CERVANTES (dom Kihot)- novoveški roman RABELAIS (Gargantua in Pantagruel)
Kaj je roman
Razsvetljenstvo Romantika Realizem Naturalizem Realistični in naturalistični romani
24. Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno (ekspresionizem in socialni realizem – njune značilnosti in predstavniki)
Ekspresionizem Pesniki: Srečko Kosovel, France Balantič, Božo Vodušek, Miran Jarc Pripovedniki: Ivan Pregelj Dramatiki:SLAVKO GRUM Socialni realizem
33. Sodobno slovensko pripovedništvo (kulturno-zgodovinski okvir, predstavnik, smeri, reizem, modernizem, postmodernizem, delitev po generacijah)
Tudi v pripovedništvu se uveljavlja več generacij, in sicer: predvojna, prvo vojna, drugo vojna in najmlajša. Na razvoj vplivajo številne literarne smeri: a.) Eksistencializem je vplival predvsem na temo, motiv in vsebino. Glavne teme eksistencializma so: občutje sveta kot nekaj absolutnega posameznik čuti strah, obup in tečnobo posameznik čuti mejnost svobode, morale in življenjske izbire Modernizem je v sodobni prozi vplival na obliko in slog. Značilnosti proze na katero je vplival modernizem: svobodna kompozacija zanemarjanje kronološkega zaporedja dogodkov opuščanje zgodbe in popisovanje samo še zavesti pripovednih oseb(postopek samogovora)
33. Sodobno slovensko pripovedništvo (kulturno-zgodovinski okvir, predstavnik, smeri, reizem, modernizem, postmodernizem, delitev po generacijah)
Pripovedniki predvojne generacije: Edvard Kocbek, Miško Kranjec, Ciril Kosmač, Anton Ingalič, Vitomil Zupan Pripovedniki prve povojne generacije: Beno Zupančič, Dominik Smole, Lojze Kovačič, Vladimir Kovčič Pripovedniki druge povojne generacije: Elorjan Lipuš, Rudi Šeligo, Jože Snoj Pripovedniki Tretje povojne generacije(najmlajša): Drago Jančar, Dimitrij Rupel, Mate Dolenc, Franček Rudolf Motivi in teme za svoja dela jemljejo iz štirih velikih območij: Medvojni čas okupacije, partizanstva ,NOB Ta dela so zelo številna, prav tako pa tudi različna po slogu in obravnavi vojnih motiviv. Povojni čas z njegovimi izrazitimi političnimi, socialnimi in moralnimi prelomnicami. Sodobno življenje, vendar brez izrazitih časovnih potez. Zgodovinska preteklost Nastali so številni zgodovinski, biografski, krorikalni romani, povesti in novele, ki jim je zgodovina snov za dokumentarne, popularno fabulativen, ideološke in zabavne pripovedi.
34. E. Kocbek: Črna orhideja (zgodba, ideja, Kocbekovo pripovedništvo)
Rodil se je l. 1904 v Svetem Juniju ob Ščavnici najprej študiral bogoslovje v Mariboru, vendar je diplomiral iz romanistike v Lj. Nekaj časa je študijsko bival v Berlinu in Fra., ter kot profesor služboval na Hrvaškem minister v tedanji Jugoslovanski vladi podpredsednik predsedstva slovenske skupščine umrl l. 1981 v Lj. Leta 1951 je izšla zbirka štirih novel Strah in pogum, ki je sprožila številne javne razprave ter povečini ostro odklonila stališča tedanje oblasti, zaradi česar se je bil prisiljen umakniti iz politike in sprejeti upokojitev. Njegov bogati opus zajema poezijo, dnevniško pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, eseji, članki.. Bil je pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec. Poezije: Prve pesmi, Zemlja Groza Dramatika: Mati in sin, Plamenica Proza: Tovarišija, Strah in pogum Novela je izšla v veliki zbirki Strah in pogum. Knjiga Strah in pogum pa je vsekakor prva povojna proza, ki nas razganja in prepričuje. Gre za nasploh prvo povojno knjigo soočenja intelektualca v svetu. Črna orhideja je bila izoblikovana naprej. Sprva ji je nameraval dati naslov Nevesta, ampak nato je novelo preimenoval V Črno orhidejo in jo v delu postavil na prvo mesto. To je prelepa pripoved, v kateri se prepleta ljubezen in smrt okoli skrivnostnega dekleta Katarine
35. Vitomil Zupan: Menuet za kitaro (zgodba,liki, vojni roman, ideja, motivika)
Govori o vojni, v kateri je sodeloval Berk od leta 1943 do osvoboditve. Notranja zgodbo se začne s tem, da se oktobra 1943 aktivist Jakob Bergant Berk odpravi iz Ljubljane, da bi se pridružil partizanom. V skrivališču se seznani z nekdanjim španskim borcem Antonom, ki kasneje postane njegov prijatelj. Partizani gredo na pohod proti Ribnici. Na poti doživi Berk burno ljubezensko noč s partizanko Vesno. V Suhi krajini potekajo hudi spopadi z Nemci. Berka po nesreči skoraj ustreli nek partizan. Kasneje postane Berk pomočnik mitraljeza. Javi se tudi za bombaša in le za las uide Nemcem. Berk in Anton sta skupaj doživela pretresljivo bitko za Mokrec, v kateri je šlo zgolj za preživetje. Ob bojih z ramo ob rami postaneta prava prijatelja. Po tej bitki sta se za nekaj časa razšla in se borila v različnih krajih, vendar sta se ponovno srečala ob koncu vojne. Anton umre na absurden način. Nek soborec je neprevidno ravnal s puško in ta se je sprožila. Krogla je prebila strop in zadela Antona. Preden je umrl, je Berku dejal: Nasvidenje v naslednji vojni. V okvirni zgodbi o turističnem potovanju po Španiji je manj zunanjega dogajanja. Berk spozna starejši nemški zakonski par. Ugotovi, da je bil Joseph Bitter med II.sv.vojno oficir v bojih na Balkanu. Sebe ne razkrije. Moža se veliko pogovarjata o vojni. Čeprav sta bila nekdanja nasprotnika, razmišljata o vojni zelo podobno. Veliko razmišljata tudi o strahu in pogumu. Berk trdi, da o strahu človek razmišlja šele po vojni in da je pogum za vojaka nekaj relativnega. V nečem pa se strinjata. Bitter pravi, da je človek žival. Pravo resnico o Bittru razkrije njegova žena, ki pove, da je njen mož sodeloval tudi v velikih pobojih pri Kragujevcu in okolici. O tem je hotel napisati spomine, a ga je pisanje preveč obremenjevalo. Po odhodu nemškega para ostane Berk sam v deželi, kjer se je nekoč bojeval njegov prijatelj Anton in kjer zdaj na vsakem koraku utripa sodobno življenje. Roman se konča z ugotovitvijo, da se od vsepovsod vrača v Ljubljano.
37. F. Lipovž: Zmote dijaka Tjaža (vsebinska analiza)
Lipuš nam skozi roman izriše tiste teme, ki ga temeljno zaznamujejo vse življenje: kritika vaške mentalitete, obsodba cerkvenega nasilja (lastna doživetja med šolanjem v verskem zavodu), prepovedana ljubezen in avtobiografski elementi (izguba matere, ki je med vojno umrla v koncentracijskem taborišču). Tjaž je odrastel v težkih razmerah. Izviral je iz revne in neurejene družine. Njegov zapiti oče je bil nekdaj drvar, ko so ga iz te službe odstavili, je postal cestni pometač, med vojno pa vojak. Mati je bila kmečka dekla in ker je podpirala partizane, so jo med vojno deportirali v koncentracijsko taborišče, kjer je umrla. Tjaž je otroška leta preživel pri umirajoči babici. Ko pa je odrasel, ga je oče po vojni spravil v mestne šole in mu priskrbel bivališče v mestnem dijaškem domu (verskem zavodu). Tam je vladal strog red pravil, ki so temeljila na trdi katoliški vzgoji. Pravila so zajemala verska, moralna pa tudi čisto navadna opravila, kot je npr. opravljanja potrebe na stranišču. V samem središču je prepoved zoper ljubezenskih greh, s katerim je bila obsedena uradna morala. Gojenci so se bili prisiljeni podvreči pravilom internata ali pa sta jih čakali cesta in pot nazaj v revščino. V zavodu je bil Tjaž sicer socialno preskrbljen, vendar je bila cena za to varnost slepo pritrjevanje domskim pravilom. Iz učencev so namreč želeli napraviti popolnoma pasivne, verne ljudi brez lastne volje. Tjaž se je novemu redu vsaj na videz prilagodil brez težav, saj je bil že od doma navajen pokorščine. A počasi in vztrajno se je v njem začel razraščati upor. Ta se je stopnjeval od branja prepovedane literature do predajanja čutnosti. Sam je svoje uporništvo imenoval “praskanje”, kar je pomenilo, da je zbujal pozornost z nenavadnimi dejanji in je večkrat katero “ušpičil”. S takim početjem si je v neprijaznem dijaškem domu izpraskal nekaj prostosti in ugodnosti ter pridobil nekaj tovarišev. Preboj ljubezenske zatrtosti ni bil lahek, o čemer je pripovedovalo Tjaževo dekle, nunska gojenka Nina. Tjažev upor je dosegel vrh v nočnem obisku cerkve, ko sta skupaj s sošolcem in Nino razžagala svetnike na oltarju. Tjaž ni čakal izključitve, temveč je sam zapustil zavod. Ko se je izgubljeno potikal po mestu, mu je bilo vseeno, katero pot bo ubral. Noč je preživel z natakarico, nato pa se vrgel s terase stolpne kavarne in napravil samomor. Vzrok za tako dejanje lahko iščemo v izjalovljeni ljubezni z Nino. Nad njuno ljubeznijo je bila ideja upora, kateri je Tjaž služil. Nina tega ni prezrla in je dejala: “Ljubil me je iz odpora, nalašč in iz kljubovanja, poniževal me je samo občutek, da mi nisem bila namen, temveč sredstvo.” Samomor je sledil doživetju erotike, kot doživetju niča. Tako se je končal tudi upor za svobodno osebnost.
39. L. Kovačič: Prišleki (avtobiografija, osebe, zgodba, verizem, modernizem, tip romana, pripovedovalec, Kovačičevo pripovedništvo)
Rojen v Boslu v Švici njegovo prozo uvrščamo med največje dosežke sodobne slo. proze. izšel je iz socialnega realizma(novele, lj. razglednice) kasneje se je približal tokovom sodobnega modernega pripovedništva znan tudi kot mladinski pisatelj Dela: Prišleki so obsežno avtobiografsko prozno besedilo, ki zajema obdobje med leti 1938 in 1948, ter prikazuje prvoosebnega pripovedovalca med 10 in 20 letom starosti. Prišleki se začenja in končajo z vožnjo z vlakom. Prišleki so roman in ne le daljša pripoved. Roman problemsko izpostavljajo izsek iz življenja literature osebe in nam hkrati s stranskimi osebami ponazarja značil. časa in obdobja. v katerem se pomenska zgodba dogaja. Besedilo ni tip tradicionalnega romana, pač pa ima veliko značil. modernistične oblikovanja besedila. Tematika: V prvem delu avtor opisuje družinsko selitev iz Švice v Slovenijo pred 2.SV. V drugem delu vojni čas, v tretjem delu pa povojno obdobje. Časovno Prišleke Nadaljuje roman Resničnost. Kovačič se vrača v pretekli čas svojega življenja. Dogodkov ne presoja iz razdalje 40 let, ampak tako kot jih je doživljal v tistem trenutku. Družina Lojzeta Kovačiča simbolizira revščino, lakoto, trpljenje. Nevedno se morajo izseliti. Predmetnost je opisana zelo natančno Verizem-vrstične primere povedi so nedokončane veliko je žargonskih besed iz vojaškega življenja jezik je pogovorni
Razvoj soneta in njegova uporaba danes
Razvoj soneta in njegova uporaba danes Sonet naj bi se prvič pojavil na sicilskem dvoru v 13. stoletju, za časa vladavine Friderika II. (1220–1250), nemškega kralja in cesarja Svetega Rimskega cesarstva, ki je na svojem dvoru zbral številne umetnike in razumnike tistega časa. Skupine se je prijelo ime sicilska šola, za njenega voditelja in najboljšega predstavnika pa velja Giacomo da Lentini, Friderikov pisar, ki je ustvarjal v letih 1233–1240 ter mu pripisujejo tudi izum soneta. Pravo literarno delovanje soneta se je začelo v Italiji v 13. in 14. stoletju s prvimi mojstri soneta, Dantejem (Vita nuova) in Petrarco (Canzoniere). S širjenjem petrarkizma je bilo vse več pesnikov, ki uporabljajo to pesniško obliko: v Italiji Michelangelo, Kolona, Stampa; v Franciji Labe, Mallarmé, Rimbaud, v Španiji de la Vega, de Vega, Boscán itd. Sonet je bil tudi zelo popularen na Portugalskem. Poleg italijanskega poznamo še angleški in francoski sonet. Italijanski in angleški sonet sta si na ravni verza zelo podobna, razlikujeta pa se na ravni kompozicije in razporeditve rim. Angleški sonet ima za razliko od italijanskega tri kvartine in zaključno dvostišje (distih). Francoski sonet pa je po sestavi zelo podoben italijanskemu, pod vplivom katerega se je pravzaprav razvil. Od njega se razlikuje le po verznem ritmu in po razporeditvi rim v tercinah. V razvoju slovenske književnosti ima sonet zelo vidno mesto. Prvi ga je obvladal in uveljavil France Prešeren v obdobju romantike v tridesetih letih 19. stoletja. Oprijel se je klasične oblike soneta, natančneje, Petrarcovega vzorca, kar pomeni kombinacijo dveh kvartet in dveh tercet, jambski enajsterec in dosledno žensko rimo. Dragotin Kette, Milan Jesih
Verlaine
Paul Verlaine se je rodil leta 1844 v družini častnika. Študiral je pravo, postal uradnik pariškega magistrata in se posvečal književnemu delu. Leta 1870 se poročil, vendar že 1871 zapadel vplivu mladega Rimbauda in z njim odšel v Belgijo in Anglijo. Leta 1873 je Rimbauda v prepiru s streli iz pištole ranil, bil obsojen in zaprt. Po spreobrnitvi h katoličanstvu se je vrnil v Pariz ter živel boemsko do smrti leta 1896. Loči se od žene poskuša si urediti življenje prijatelji mu nadenejo vzdevek princ pesnikov Umre v Parizu Dela: -Satarnjiske pesmi -Modrost Romance brez besed
Verlaine- dela
Verlaine je izšel iz kroga »parnasovcev« (skupine francoskih pesnikov iz konca 19. stoletja, ki so izdajali almanah Sodobni parnas; bili so nasprotniki romantike in zagovorniki čiste umetnosti), vendar se je kmalu usmeril v osebno izpovedno in razpoloženjsko liriko novoromantičnega tipa. V vsebini in obliki je ostal navezan na romantično izročilo krajše čustvene ali celo sentimentalne pesmi, vendar jo je izpopolnil z estetskimi pridobitvami dekadence in simbolizma. Pomembna je njegova prenovitev verzne muzikalnosti, ki jo je gojil v rahlih, spevnih oblikah, pa tudi impresionistična tehnika njegove razpoloženjske pesmi. S Pesniško umetnostjo (Art poétique, 1884) je programsko utiral pot simbolizmu. Verlainovo književno delo obsega pesmi, objavljene v zbirkah: Saturnijske pesmi (Poèmes saturniens, 1866) Galantna slavja (Fêtes galantes, 1869) Romance brez besed (Romances sans paroles, 1874) Modrost (Sagesse, 1881) Nekoč in nedavno (Jadis et naguère, 1884) Vzporedno (Parallèlement, 1889)
Rimbaud
Veliko je potoval Delal je razna fizična dela -Umre v Marseillu Dela: -obdobje v peklu -iluminacije Verlaine in Rimbaude -postaneta ljubimca, Rimbaud ga povabi k seb -Mathilde Verlainu rodi sina -verlaine je razpet med družinskim življenjem in svojim -R IN V pobegneta v Belgijo in v London -V Bruslju Verlaine strelja na Rimbauda
Oscar Wilde
Rojen je bil v Dublinu -Mati Italjanka( pesnica) oče (Irec) zdravnik Študiral na Oxfordski univerzi in je bil materialno priskrbljen Umetnsotni in literaturni kritik in poročevalec Poročen in otroka ima vendar so mu pričitovali homoseksualnost in je bil tudi preganjan zadradi tega Dela: pravljice( Hiša granitnih jabolk) komedije( Ženska brez pomena, IdEALNI SOPROG) Poetična drama( Saloma) Roman( Slika Doriana Graya) Novela Poetična drama- drama, ki je napisana v verzih in ponazarja lirsko ozračje in čustvena stanja oseb
Baudelaire
Rojen v Parizu V otroštvu je ostal brez očeta Baudelaire je po očetovi smrti živel v nenehnih sporih z očimom in materjo. Leta 1841 ga je očim poslal na potovanje v Indijo, da bi ga odvrnil od boemskega življenja. Polnoleten si je s pomočjo dediščine po očetu omislil neurejeno življenje in se posvetil književnosti. Leta 1848 je mimogrede sodeloval v revoluciji bil nato 1857 obsojen zaradi »nemoralnosti« svojih pesmi. Leta 1864 je odšel v Bruselj. Pred smrtjo se je vrnil v Pariz, kjer je 1867 umrl.[7] La Fanfarlo (1847) Umetni raj (Les paradis artificiels, 1860) Estetske posebnosti (Curiosités esthétiques, 1868)
Tujec
NASTANEK PESMI Pesem je nastala leta 1862. Je izrazito lirska pesem. Izšla je v zbirki Male pesmi v prozi, v ospredju zbirke so motivi velemestnega okolja in ideja zavračanja narave. Pesem je pisana v obliki pogovora (dialoga) med tujcem in pesnikom (lahko rečemo, da gre za notranji monolog, saj pesnik samega sebe sprašuje o svojih vrednotah in prepričanjih). Boljj ali manj ritmazirana , melodična proza -Besedilna vrsta kratkega obesga -lirska literarna vrsta -Številne figure - bogata mataforika -pojavi se v romantiki, vrh doseže z Rimbaudem, Baudelairjem PESNIŠKA SREDSTVA zamolki: določajo neizrečeno, zaznamovani so s tropičji naštevanja: očeta, mater, sestro, brata paralelizmi členov: Nimam očeta in matere, ne sestre, ne brata dobesedne ponovitve: oblake … oblake, ki romajo … tam doli … tam doli vsebinsko ponavljanje: kratka, podobna vprašanja
Ivan Cankar
Ivan Cankar se je rodil 10. maja, leta 1876 v hiši Na klancu (Vrhnika) 141 kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško – proletarske družine trškega krojača. Leta 1882 je bil vpisan v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa se je vpisal na ljubljansko realko. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoštoval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, s Kettejem in z Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon. Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat tehniko. Kmalu se je prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja je od septembra do 10. novembra 1909 živel pri bratu Karlu v Sarajevu, kjer je napisal dramo Hlapci. Sredi novembra se je naselil v ljubljanskem hotelu Tivoli (nekdanja Švicarija) in napisal Belo krizantemo. Odločil se je, da se ne bo vrnil na Dunaj in razdrl zaroko s Štefko Löffler. Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.
Mladostno obdobje Cankar
Prvo obdobje, torej mladostno obdobje, traja od 1891 do 1900 in ga imenujemo obdobje začetkov in sanj, natančneje pa obdobje začetnega epigonstva, realizma in dekadence. V tem času je Cankar prehodil hitro pot od dejanskih začetkov do dekadence in simbolizma, vendar se je v tem obdobju od dekadence načelno že poslovil. Ta njegov razvoj je bil vzporeden razvoju od pesništva k prozi in dramatiki. S pesništvom in prozo se je začel ukvarjati skoraj sočasno leta 1891, vendar je prva leta poeziji posvečal precej več časa (najprej epigonsko po zgledu Prešerna in Gregorčiča, kasneje pa je prišel pod vpliv Aškerca in Heineja ). Svojo poezijo je motivno in idejno naslonil na dekadenco in jo zbral v zbirki Erotika, nato pa se od poezije skoraj popolnoma poslovil, saj je spoznal, da je njegov dar v prozi in dramatiki in da se v poeziji z Župančičem ne more merit.S prozo se je resneje ukvarjal od leta 1896, ko je začel v dnevnikih objavljati črtice, satire in tudi daljše novele.Rešil se je prvih vplivov poetičnega realizma in se v osnovi in obliki približal realizmu in naturalizmu. Toda že pozimi 1896 se je pod vplivom dekadence in simbolizma oddaljil od naturalizma in se načelno odločil za objektivno estetiko realizma
Zrelo obdobje Cankar
Traja od 1900-1909 in ga običajno imenujemo družbeno kritično, predvsem zaradi problematike, ki v njem nastaja. V tem času je Cankar načelno in praktično sprejel socialistično teorijo za osnovo svoje življenjske in slovstvene miselnosti. Premik, ki se je izvršil pod vplivom bivanja na Dunaju, se je kmalu pokazal tudi v Cankarjevem slovstvenem delu, motivno, idejno in oblikovno, saj je skoraj popolnoma prenehal pisati pesmi in tudi v pripovedništvu je dal prednost daljšim oblikam pred kratkimi črticami. Za zrelo obdobje je značilno, da je Cankar v njem napisal skoraj vsa daljša dela - povesti, romane in daljše novele. V tem obdobju je ustvaril tudi obsežne dramske tekste - Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci. Glede na prejšnja dela je v delih zrelega obdobja svojo tematiko motivno in idejno tematiko razširil na socialne in etične motive proletarca, umetnika, ženske, otroka in izobraženca v slovenski meščanski družbi.
Zrelo obdobje 2- Cankar
Prvine socialističnih miselnosti so narasle zlasti okoli 1907, ko se je z deli Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica pa tudi s Hlapci približal začetni fazi socialističnega realizma. Vendar je bilo obdobje 1907 samo prehodno, saj se sestavine socialistične miselnosti ves čas prepletajo še z drugimi. Dekadenco je sicer načelno odklonil, vendar je obdržal nekatere njenih motivov, idej in oblik. Pomembno mu je ostalo nasprotje med telesnostjo in duhovnostjo. Sledil je glavnim načelom subjektivistične etike in njegov način pisanja je ostajal subjektiven. V obliki del so pogoste sestavine realizma in naturalizma. Ti so najbolj opazni v dramah, npr. starejši realizem Gogoljevega tipa prevladuje v komediji Za narodov blagor in deloma v Pohujšanje v dolini šentflorjanski, medtem ko konverzacijski realizem in milejski naturalizem močno obarvata drami Kralj na Betajnovi in Hlapci. Kljub temu da smo obdobje poimenovali družbeno-kritično, se v njem prepletajo socialistična miselnost, dekadenčna čutna in duhovna občutljivost in simbolistični spiritualizem, obenem pa tudi različna načela realističnega, impresionističnega in simbolističnega oblikovanja.
Pozno obdobje Cankar
POZNO OBDOBJE: Tretje obdobje imenujemo psihološko ali etično obdobje. Tu se v ospredje pomaknejo motivi posameznikovega ali skupnostnega trpljenja. Motivika se zoži na motiv hrepenenja, na mladostne spomine na mater, na opazovanje živalskega življenja, na lastno mladost. Zmeraj bolj se spreminja v etika - psihologa in nato v etičnega preroka. Zunanja značilnost tega obdobja je, da nastanejo v njem le maloštevilna večja dela - poleg igre Lepa Vida, predvsem še povest Grešnik. Najvažnejša dela (Moje življenje, Moja njiva in Podobe iz sanj) so cikli kratkih črtic. Črtica mu v tem času postane glavna slovstvena zvrst in sicer v tipično impresionistični ali simbolistični obliki. Prejšnje simbole iz ljudskega slovstva mu sedaj nadomestijo religiozni motivi.
Oton Župančič
Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi. Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo. Po maturi je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis. Leta 1900 je oboje absolviral, vendar študija ni končal. V letu 1902/03 je odslužil vojaški rok. V Ljubljani je bil leta 1903 en semester suplent na ljubljanski prvi državni gimnaziji, nato pa 1905 za 5 let odšel v tujino. Živel je v Parizu, Dunaju. 1907 je postal vzgojitelj grofiča Manfreda Atemsa in živel v tej aristokratski rodbini v Wutembergu, Vorarelbergu in na Bavarskem do 1910. Vrnil se je v Ljubljano, kjer se je sprva preživljal s prevajanjem, 1912 pa je postal dramaturg v ljubljanskem gledališču, po Aškerčevi smrti pa je postal mestni arhivar. Poročil se je z Ano Kesslerjevo in v zakonu so se mu rodili trije otroci. Od leta 1920 naprej je bil dramaturg Slovenskega narodnega gledališča v ljubljanski Drami in kasneje postal njegov upravnik (1929). Leta 1926 je prevzel predsedstvo Društva slovenskih književnikov in ga vodil do 1938, ko so ga izvolili za častnega predsednika. 1926 je bil tudi med ustanovitelji slovenskega PEN in bil izvoljen za njegovega prvega predsednika, kar je ostal do začetka vojne 1941 (s prekinitvijo 1933-36, ko ga je zamenjal Izidor Cankar).
Oton Župančič 2-
Oton Župančič je bil imenovan tudi med prve člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena leta 1938. Pri njej je 1945 ustanovil in vodil Zavod za kulturo slovenskega jezika ter umetnostni razred. Od leta 1938 je bil tudi častni meščan Ljubljane. Med drugo svetovno vojno je bil povezan z NOB-jem. Po koncu druge svetovne vojne je sodeloval v javnem in političnem življenju, bil je poslanec ljudske skupščine LRS in član njenega Prezidija ter predsednik Slovenske matice (1947), katere delo je vodil dejansko že pred 2. svetovno vojno. Ob njegovi sedemdesetletnici mu je tedanja oblast podelila častni naziv »ljudski umetnik«, ljubljanska univerza pa ga je imenovala za častnega doktorja. Umrl je v Ljubljani leta 1949 in je pokopan na Žalah, v t. i. grobnici moderne. Oton Župančič je imel tri otroke, njegova sinova sta patofiziolog Andrej O. Župančič in arhitekt Marko Župančič, hčerka pa zdravnica Jasna Kmet Župančič.
2. C. Baudelaire: Sorodnosti (lit. zvrst, programska pesem simbolizma, analiza pesmi , sinestezija, pesniška zbirka Rože zla) ali Tujec (analiza pesmi, pesniška zbirka, monolog/dialog)
Literarna zvrst: sonet Programska pesem simbolizma: primerjamo s Kosovelovo pesmijo Programska pesem Analiza pesmi: Pesem Sorodnosti je najpomembnejša pesem Baudelairove pesniške zbirke, ker je vzor tako simbolistom kot dekadentom. Simbolistom zato, ker najdemo v njej čutne pojave, s katerimi hoče odkriti nadindividualno in nadčutno resničnost. Pesem je dekadentna, ker gre za svet čutnih omam, bolestnega opoja in razdražljivosti, Pesem je po obliki sonet. Gre za tradicionalno pesem, ki ne odstopa od klasične sheme. V tercinah je rima zaporedna. V kvartinah je rima prestopna. Gre za podobo bivanja. Gre za svetlo in sončno bivanje. Polno je vonjev, glasov, simbolov, ki delujejo na človeka. Glavni namen te pesmi je, da v človeku prebudi čustva. Pesem izraža simbolistični pogled na svet, kar pomeni, da je narava simbol brezčutne resnice. To pesnik ponazori s pomočjo sinestezij ali sozvočij. Sinestezija je poseben tip metafore, ki združuje različne čutne zaznave, in sicer slišanje barv, videnje zvokov, vonjanje barv, barva se združuje z vonji in glasovi, kar poudarja subjektivnost pesniške govorice. Definicija sinestezije: zadnji verz 2. kitice, 3. kitica Tema: gre za skrivno soglasje čutov, občutij, vonjav, barv. Glavna ideja: odkrivanje skrivnostne resničnosti, podoba bivanja je svetla, harmonična in popolna Pesnik združi različne čute in jim pripisuje višji pomen. Za temi čuti stoji neka višja resnica, ki pa je tako popolna, da jo človek doživlja kot najvišjo možno resnico. Pesem je zastavljena kot vstop v svet pesniških figur: sinestezija personifikacija - živi stebri, spregovore besede primere - kot odmeve združijo bregove pretiravanje - neskončnih dihom prepojenih Pesniška zbirka Rože zla: Izdana leta 1857. Potopljen v svojo nenehno obsedenost in svojo edinstveno vizijo zla, je Baudelaire napisal tisto, kar danes velja za najboljše iz njegovih del. Rože zla skuša poudariti človekove grehe, poudarjati njegovo nevednost. Samo delo je vzorec osvetlitve umetnosti kot odraz najglobljih čustev človeka. Šteje se, da ima delo klasičen slog, njegova vsebina pa romantična. Ta antologija je bila zasnovana kot veriga pesmi, ki se prepletajo in so med seboj povezane, kot zgodba, v kateri protagonist - pesnik - postopoma odpade od bedne resničnosti in se potopi v presežke življenja - droge in erotične užitke. V tem stanju pesnik opisuje ženo kot zlobno bitje, ki se izogne ​​svojemu vzponu k razsvetljenju.
3. Značilnosti poetične drame .
V širšem smislu so to vsa dramska besedila, ki so napisana v verzih in pesniškem slogu, v ožjem pa dramska besedila 20. stol., ki se od proze vračajo k verzu in v dramo znova uvajajo pesniški jezik, mitološke, pravljične in zgodovinske motive s simbolnim pomenom ter se tako približujejo liriki. Takšna je npr. Saloma, ki jo je napisal O. Wilde
5. D. Kette: Na trgu (Kettejeva ustvarjalna obdobja, slog, analiza pesmi, likovna pesem, verz, serenada, pomembnost Kettejeve ustvarjalnosti za slov. literaturo)
Ustvarjalna obdobja V zgodnjem erotičnem pesništvu prevladujejo pesmi, ki opevajo ljubezen hudomušno, humorno veseljaško. Postavljene so največkrat v lahkotno gostilniško okolje: Aj, ta lepa krčmarica, Jagned, Večer, Zaprta so njena okenca... Čeprav so nastale v najzgodnejšem obdobju, so najizrazitejše. Izhodišče jim je brezskrbno življenje, ki je poskočno in šaljivo. Kettejeva erotična poezija je kmalu spremenila smer. Iz brezskrbne fantovske poezije je nastala dvojnost duhovne in čutne ljubezni: Na trgu, Na molu San Carlo, Spomini, Adrija... Nanj je vplivala dekadenčna poezija z angelsko »madono« in demonično Venero. življenjsko izpovedna lirika: pesmi te vrste so redke, kajti Kette ljubi konkretne motive in ne splošnih misli: Na otčevem grobu, V kripti... refleksivno filozofska lirika: svoj življenjski nazor je izpovedal v večjem sonetnem ciklu Moj bog. Bog pomeni Ketteju načelo, ki naj človeku omogoči razumno in harmonično življenje, da bo lahko premagoval nasprotja stvarnega sveta, zlasti razpetost med čutnostjo in duhovnostjo. Njegov življenjski cilj je skladnost duhovnih in telesnih sil. pripovedno pesništvo: ustvaril je novo balado in romanco slovenske moderne. Opustil je Aškerčev realistično objektivni pripovedni način in socialne, politične in moralne ideje. Zasnoval je epsko-lirsko pesem, ki obravnava usodo posameznika, njegov življenjski boj, razpoloženja in zlasti ljubezensko doživljanje: Melanholične misli, Pijanec, Romarski berač. Analiza Interpretacija: Pesem je ljubezenska izpoved, sentimentalna serenada. V njej pesnik izpoveduje ljubezenski nemir do lepe Angele. Motiv je romantičen. Vodnjak sredi trga in luna nad njim, to sta temeljni predmetni določili nočne impresije. V zadnjih dveh kiticah se pojavi pesniški subjekt s svojo dušo, hkrati z njim pa !e konkretno dekletovo ime - Angela. Motiv ni nov (podobna je Prešernovi pesmi Pod oknom). Ljubezenska neizpolnitev je predstavljena nevsiljivo in dokončno. Pesem je izpovedna, vendar po temeljnem tonu in sporočilu tipična podoknica ali serenada. Obdelava motiva je izrazito impresionistična. V pesmi je z mnogimi slogovnimi sredstvi pričarano barvito nočno ozračje, v verzu ga podpira močna muzikalnost. Gre za eno najbolj izdelanih Kettejevih ljubezenskih izpovedi. V njej najdemo celo vrsto poosebitev , kar daje pesmi živahnost. V isti vlogi je tudi trepetajoč ritem, predstavljen z neenako dolgimi, tudi enobesednimi verzi z zelo pogostimi verznimi prestopi in rimami. Ritem valovanja ponazarja dve različni sestavini, ki pa se povezujeta. Stapljata se svetlobni in zvočni učinek tihe mestne noči: neuslišana ljubezenska poslanica, ki postaja zaradi svoje neuslišanosti monotona, ter prav tako ponavljajoči se, monotoni zagon vodnega curka v fontani. Verz Enjambement/miselni (verzni) prehod oz. prestop: v verzifikaciji razširitev stavka/misli preko verznega konca, tako da se verzni in stavčni konci ne ujemajo. V klasični poetiki je prepovedan, uveljavila ga je šele romantika. Klasicizem je gojil t. i. vrstični stil: vsak verz je tudi stavek, verzni konec je tudi konec stavka. Serenada Podoknica ali serenada je ljubezenska pesem, ki jo poje fant svojemu dekletu, ob spremljavi kitare ali kakega drugega glasbila. Vse se dogaja pod dekletovim oknom, ob večernih urah. Od tod tudi ime serenada, ki v italijanskem in španskem jeziku pomeni večer . Podoknica se kot pesniška vrsta ohranja predvsem v Sredozemlju, kot da je nujen pogoj tudi žar toplih poletnih dni
6. Kaj je likovna pesem? Naštej nekaj primerov.
Likovna pesem ali carmen figuratum je pesem, katere zunanja oblika predstavlja nek predmet, ki je najpogosteje povezan s tematiko pesmi. Lahko so kakršne koli oblike. Primeri: Zdravljica - kelih (napitnica), George Herbert: Easter Wings - verzi v obliki kril (piše o Jezusovem vstajenju, krila ponazarjajo končni polet človeka), Janez Menart: Croquis - cesta, hiša, sonce,.. , Vinko Moderndorfer: Cesta, Tunel
7. Josip Murn Aleksandrov: Pesem o ajdi in Sneg (tipi Murnovega impresionizma, analiza pesmi, motivika, pomen Murnove poezije za slov. literaturo)
Nekaj njegovih pesmi je čistih impresionističnih, kjer lirski subjekt samo zaznava čutne vtise kot čutni hedonist in esteticist ter jih povezuje v harmonično celoto. V glavnem pa je njegova poezija taka, da je impresionističen le del pesmi (sredi narave razmišlja o svojem bivanjskem položaju). Literarna zgodovina Murna uvršča med impresionistične pesnike, vendar najdemo pri njem predvsem pri kmečkih pesmih idejni simbolizem. Analiza Pesem o ajdi in Sneg Pesem o ajdi Pesem o ajdi spada med Murnove kmečke pesmi, ki so po motiviki, idejah in obliki povezane s kmečkim življenjem, domišljijo in pesništvom. Te pesmi so razpoloženjske in življenjsko izpovedne. Kmečki svet je bil Murnu nasprotje mestnega sveta, družbe in civilizacije, kjer se je čutil osamljenega in tujega. Kljub na videz svetlemu in optimističnemu tonu teh pesmi je njihova osnova melanholična - obup nad življenjem, osamljenost in slutnja smrti. Jesen in zima sta v njih simbola smrti, bolezni, samote in žalosti, pomlad in zelenje pa življenjske radosti in optimizma. Kmečke pesmi veljajo za najizvirnejši del Murnove poezije. V njih je čutiti močne sledove simbolizma. Kmečke pesmi so : Pesem o ajdi, Vlahi, Zima, Kmečka pesem, Pomladanska romanca... Pesem o ajdi je spesnjena kot čista impresija ajde. Polna je prispodob, barv in gibanja, samo na koncu izzveni v melanholično pričakovanje zime in mraza, ki sta simbola smrti. Pesem preseneča s svojo slogovno svežino. Je motivno večplastna. V njej se ob skromnem številu izbranih besed in besednih zvez preriva več motivov, ki ustvarjajo notranjo napetost in moč. Najbolj viden je motiv cvetočega ajdovega polja, ki diši, se blešči, "kot golob... upira v svet rdeče oči". Sledi drugačno kmetovo doživetje bujnega polja. V osnovi obeh pa presenečajo podobe, npr.: "bela grud, gorka ob krvi, mlade radosti", "grud prostrana", "grud nežna", ki v izpovedno osnovo zarisujejo nekakšno erotično občutje. V zadnji kitici pa se kot kontrast življenjski polnosti prejšnjih razpre še slutnja zime, minljivosti, smrti, ki obvladuje ves svet. Pesem je zgrajena iz sedmih štirivrstičnic. Rime so različne: oklepajoča, prestopna in zaporedna. Sneg Prva kitica je čista impresija. Avtorjev vtis o brezkončnih, drobnih snežinkah, ki prekrijejo gozdove in polja. Hitri beg - morda kakšna žival, ki se splaši - in nato molk. Molk zime, skrivnostni in prelep, a tudi otožen. V drugem delu to impresijo povezuje z lastnim občutjem. Avtor se sprašuje, kolikšen je pomen časa v njegovem življenju. Tragično je občutje lastnega preteklega življenja, ki se mu zdi, kakor v sneg zakopano. Torej se mu do tistega trenutka ni nič omembe vrednega zgodilo? Nič posebnega? Nič zanimivega? In prihodnost? Zdi se mu, da se brez konca širi pred njim, ampak je hkrati takšna kot pokrajina okoli njega. Mirna? Tiha? Otožna? Nezanimiva? V drugi kitici se impresija prevesi v refleksijo. Druga kitica namreč izpoveduje »situacijo brezkončnosti in minljivosti..., situacijo obupa, občutka praznote in nemoči v življenjskem oceanu« (F. Zadravec: Impresionizem Josipa Murna, Lirika, epika, dramatika 1965). Ta položaj nemoči, izgubljenosti, vrženosti v svet pa je za Murna izredno značilen. VPLIV: Začetnik modernega pesništva in vplival je na avantgardistiko od Kosovela
8. O. Župančič: Duma (zgradba in vsebina dela, obdobje, obdobja pesniškega ustvarjanja ter umestitev pesmi v obdobje)
Vsebina Pesnitev se dotakne problema množičnega izseljevanja. Domovina se z izseljenci širi v svet. V prvem delu si odpevata ženski in moški glas. Ženski romantični glas opeva lepote domače pokrajine in poveličuje življenje na vasi, idiličnost naše zemlje ter življenja na kmetih. To je očarljiva pesem zelenih poljan, pesem vetra in sonca, pesem srebrnih potokov in zlatih žit, s katero ženska vabi domov na kmete. Kot odgovor ženski pesmi nato zazveni glas moža, pesem svetovljana, čigar srce že utripa v potisočerjenem taktu velikih mest. Pesem moža je mogočna hvalnica novemu življenju, ki je spodbudilo nepričakovan razmah tehnike, znanosti in umetnosti ter vsemu človeštvu pokazalo nove perspektive v prihodnosti. Šum v tovarnah, hrup na cestah v velemestih pesnika ne duši, marveč mu vliva v utrujeno dušo novo vero, kajti »skoznjo v svobodo gre, v bodočnost gre cesta.« V drugem delu pesnitve se oglasi pesnikovo srce. V razkošni bleščini pesnik najprej pričara lepoto pokrajine in mirno življenje v rodni Beli krajini. V njegovi zavesti se obudijo nekateri najlepši prizori iz rane mladosti v Vinici in Dragatušu. Groza ga pa spreleti, ko se spomni množičnega izseljevanja svojih rojakov v tujino. Ob tem nenadoma spozna, da se v tragični usodi Belokranjcev kaže tudi žalostna usoda celotne domovine. Pesnikova bolečina je tem večja, ker čuti, da njegova domovina ne ponuja takih možnosti za človekov razvoj kakor ljudem drugod pa svetu. Zato se boji, da bo naše izseljence premamila tuja slava in jih ne bo nikoli več nazaj. Pesnikova želja je, da bi morala tudi njegova domovina na neki način ustvariti kulturo, kakršna je v tujini. Vse dotlej gre, kot pravi »visoki polet nesmrtnih genijev« preko nas. Tako domovinsko čustvo, ki poslej živi v poetovem srcu, ni več le zamaknjena ljubezen, temveč že določena bolečina in spoznanje o tragičnem položaju slovenstva.
9. I. Cankar: Hiša Marije Pomočnice (Cankarjeva dunajska doba, zgodba, simbolizem v romanu, primerjava in karakterizacija oseb, zgradba romana)
Cankarjeva dunajska doba V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller. Pisatelj se je vživel v družino in se z najstarejšo hčerko Štefko (Steffi) zaročil, ji obljubljal poroko, a do nje ni prišlo. Zelo je bil navezan na Štefkino mlajšo sestro Malči, ki je bila neozdravljivo bolna, in mdr. poskrbel, da so jo sprejeli v bolnišnico za neozdravljivo bolne otroke, kjer je 1902 umrla. Literarni spomenik ji je postavil z romanom Hiša Marije Pomočnice (1904). Zgodba Simbolizem v romanu Sestra Cecilija je dekletom nekega dne prinesla kanarčka. Dekleta so ga imela rada in mu dala ime Hanzek. Ker je bil plašen, se je bal ljudi in tudi kletke. Nekega dne ga je hotel na obisku prijeti Katičin oče, a se ga je Hanzek tako ustrašil, da je zletel proti šipi, se zaletel vanjo in umrl. Sestra Cecilija je hotela žalostna dekleta potolažiti tako, da jim je prinesla drugega ptiča, tokrat vrabca. Ker pa se ni mogel udomačiti, so ga dekleta poimenovala Anarhist. Hotel je na prostost in se je tako dolgo zaletaval v šipo, da je umrl. Vrabec Anarhist> svobodno bitje, ki ne more preživeti v ujetništvu VERSUS Kanarček Hanzek, ki simbolizira usodo deklet. Neozdravljivo bolna dekleta hrepenijo po smrti, kjer jih čaka odrešitev. Ker sreče in ljubezni, ki si ju želijo, v življenju ne morejo najti, hrepenijo po odhodu iz življenja. Vrh tega hrepenenja so Malčijine predsmrtne sanje. Takšno vrsto simbolizma, ki je predvsem duhovna, imenujemo simbolistični spiritualizem. Zgradba romana - 9 poglavij
10. Cankarjeva dramatika – obdobja in pomen, simbolika, primeri C
Cankar se je z dramatiko začel ukvarjati že v mladosti in jo je imel poleg pesništva za tisto slovesno področje. Ko je po letu 1897 poezijo opustil in se posvetil predvsem prozi, je dramatiko še zmeraj gojil in ji s presledki ostal zvest do zadnjega obdobja. Sledil je drugim pisateljem svojega časa, ki so se v večji meri ukvarjali z dramatiko. Med njimi je bil osrednja osebnost. V tem smislu je prvi in doslej največji slovenski dramatik. DRAME :*Jakob Ruda- drama prikazuje lik podeželskega kapitalista, ki z neurejenim življenjem uniči svoje imetje in ženo *Romantične duše -to je prva Cankarjeva igra (1897). Junak Mlakar, meščanski politik, streže svoji sli po oblasti. *Za narodov blagor -idejo je Cankar dobil iz sodobnega političnega življenja in razvpiti v slovenskih meščanskih strankah. V ospredju sta meščanska politika, ki predstavljata narodno stranko, obenem sta pa tekmeca za ugled in koristi odločilnega političnega položaja. *Pohujšanje v dolini šentflorjanski -tukaj je pisatelj uporabil motive iz svojih novel. Povezal jih je v novo celoto in jim dal dramsko obliko igre v treh dejanjih. *Hlapci -ob izidu je drama zbudila proteste konservativnega učitelja, češ da žali njihov stan. *Lepa Vida -to igro je Cankar imenoval dramska pesnitev. Povzema motiv po Prešernovi priredbi ljudske pesmi o lepi Vidi. Prestavlja ga v sodobno okolje in v ospredje postavi idejo hrepenenja, ki jo združi z cukrarno, umirajočih pesnikov.
11. I. Cankar: Hlapci (zgodba, dramske osebe, ideja, konec drame, konflikt)
Zgodba: Ideja Ideja Hlapcev je kritika slovenske inteligence, ki je brez značaja, ter Jermanova obsodba sveta in samega sebe. Konec drame Konec je tragičen — Jerman je kriv brez krivde in mora na Goličavo. Konec Hlapcev pa ni tragičen, saj se boj nadaljuje s Kalandrom. Hlapci so realistično simbolična drama. V realističnih položajih je veliko privzdignjenosti. Izrazita je tudi satiričnost, ki se kaže v kritiki družbe. Konflikt Predstavljena sta dva konflikta: zunanji — boj med klerikalci in sproletariziranim izobraženstvom — ter notranji — v Jermanu Osebe: Anka, Hvastja in Jerman
Verlaine
Loči se od žene poskuša si urediti življenje prijatelji mu nadenejo vzdevek princ pesnikov Umre v Parizu Dela: -Satarnjiske pesmi -Modrost Romance brez besed
Rimbaud
-Veliko je potoval Delal je razna fizična dela -Umre v Marseillu Dela: -obdobje v peklu -iluminacije
Oscar Wilde
Rojen je bil v Dublinu -Mati Italjanka( pesnica)